Pridobivanje energije s sekanci

Objavil: Krančič - 3. november 2016 - Neuvrščeni

Slovenija je zelo bogata z gozdovi. Ocenjeni potencial gozdne biomase (sekanci, briketi, peleti, cepljenci, drva) v bruto končni rabi energije za leto 2020 je 6420 gigavatnih ur. Niti potencial kmetijske bio­mase ni zanemarljiv, saj po ocenah dosega 1683 gigavatnih ur.

Biomasa tudi v Sloveniji dobiva čedalje večji pomen, saj je kot energent uporabna za ogrevanje in pridobivanje električne energije. Energetika jo obravnava kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo les in vse lesne ostanke, od žagovine, oblovine do odpadkov pri sečnji, obrezovanju dreves itd., v tem primeru govorimo o lesni biomasi.

Če imamo ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline, uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske industrije, je govor o kmetijski biomasi. Tako lesna kot kmetijska biomasa sodita med obnovljive vire energije.

Z lesom se ogreva 30 odstotkov stanovanj

Uporaba lesa kot surovine za pridobivanje energije je stara toliko kot človeštvo. V Sloveniji, ki je izrazito gozdnata dežela, saj gozd pokriva 58,4 odstotka površine, se je uporaba lesne biomase kot vira za pridobivanje energije, pravijo ji zelena energija, ker je pridobljena iz lesa in njegovih ostankov, začela kasneje kot v drugih državah. Kljub veliki gozdnatosti je Slovenija po deležu porabljene zelene energije 0,7 odstotka pod povprečjem evropske sedemindvajseterice.

Les je pomemben vir energije predvsem v ruralnih krajih Slovenije, kjer je najpogostejši vir za ogrevanje, tako da v skupnem seštevku skoraj 30 odstotkov stanovanj v Sloveniji ogrevamo z lesom oziroma lesno biomaso, zaradi razmer na trgu in dragih drugih energentov (kurilno olje, utekočinjeni naftni plin, elektrika) pa se ta delež še povečuje.

Raba lesne biomase, ki je domač in do okolja prijazen vir energije, ima poleg negativnih tudi številne pozitivne socialno-ekonomske in okoljske posledice. Med njimi so najpomembnejša nova delovna mesta, nove aktivnosti na kmetijah in podeželju, povečan javni prihodek, zmanjševanje brezposelnosti, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, večja energijska samooskrba, povečevanje intenzitete gospodarjenja z gozdovi ter organiziranje lastnikov gozdov.

Poleg tega gozdarji ugotavljajo, da lastniki gozdov opravijo le slabo tretjino potrebnih del v njih in bi lahko vsako leto brez škode posekali še precej več kubičnih metrov lesa, kot ga zdaj, in sicer nekaj manj kot dva milijona kubičnih metrov. Z večjim izkoriščanjem gozdov bi lahko pridobili kar precej novih delovnih mest pri sečnji, spravilu, predelavi lesa v biomaso in transportu.

Sekanci

Lesni sekanci so kosi sesekanega lesa, veliki do deset centimetrov. Izdelani so iz drobnega lesa (droben les iz redčenja gozdov, veje, krošnje), lesa slabše kakovosti ali lesnih ostankov. Njihova kakovost je odvisna od kakovosti vhodne surovine in tehnologije drobljenja. Velikost sekancev se prilagaja kurilni napravi.

vir: http://m.delo.si/clanek/263711